Težave pri odstavljanju rešene

Ko je vaš dojenček še majhen, ima refleks, zaradi katerega ob vsakem dražljaju v zadnjem delu grla iztegne jezik. To je tako imenovani »refleks iztegovanja jezika«, ki upada, ko otrok raste. Ne skrbite, če otrok izpljune hrano – to je pogosta težava pri odstavljanju. Morda ne gre za to, da mu hrana ni všeč, temveč le za to, da se še vedno uči jesti. Poskusite večkrat, in če še vedno težko pogoltne hrano, je to morda zato, ker še ni pripravljen na odstavljanje, zato mu dajte teden ali dva časa in nato poskusite znova.

Če se vaš dojenček ob prvem poskusu zmrduje in zavrača določeno hrano, je zelo verjetno, da ga je to presenetilo. Navsezadnje gre za popolnoma novo izkušnjo. Prav mogoče je, da bo otrok na to pozabil in se bo naslednjič, ko bo pokusil isto hrano, morda odzval drugače.

Pri tej konkretni težavi pri odstavljanju je ključnega pomena vztrajnost. Da otrok sprejme določena živila ali okuse, morate včasih poskusiti osem do desetkrat, zato mu dajte veliko možnosti, da jih ponovno pokusi.

Strokovnjaki svetujejo uvajanje prstne hrane od 6. meseca dalje, ko je otrokova koordinacija rok in oči dovolj razvita, da je sposoben samostojno prijeti hrano in nositi v usta.

Začnite z mehko prstno hrano, kot so rezine banane ali avokada, in postopoma uvajajte čvrstejše teksture, ko boste ocenili, da je otrok pripravljen. Koščki naj bodo veliki približno toliko kot vaš mezinec, da jih dojenček lahko dobro prime. Na začetku otrok zaužije le majhno količino teh živil, saj večino hranil še vedno dobi z materinim mlekom ali začetno mlečno formulo. A to ne predstavlja težave – kot del procesa odstavljanja otroku še naprej ponujajte prstno hrano in pri obrokih sedite skupaj kot družina, kar mu bo dalo spodbudo. Otrok se uči s posnemanjem, zato vam bo verjetno sledil, če bo videl, da tudi vi jeste prstno hrano.

Davljenje je normalen refleks, ki preprečuje, da bi se otrok zadušil, zato v takem primeru poskusite ostati mirni. Poskrbite, da na žlici ni preveč hrane ali da je otroku ne potisnete pregloboko v usta.

Dojenčki imajo včasih težave, ko z gladkih kašic preidejo na bolj grudičasto teksturo. Morda bo trajalo nekaj časa, da se otrok navadi na bolj grudičasto hrano, zato jo uvajajte počasi, da se izognete tej težavi pri odstavljanju. Od gladkih kašic preidite na pretlačeno hrano z majhnimi grudicami in nato z večjimi grudicami. Če boste že na začetku otrokovega razvoja eksperimentirali z novimi in raznolikimi teksturami, je manj verjetno, da bo otrok v času odstavljanja zavračal hrano.

Če se pri dojenčku sproži refleks davljenja, poskusite ostati mirni in ga ne dvignite iz stolčka. Umirite ga s pomirjujočimi besedami in tolažilno telesno govorico. Mamice refleks davljenja pogosto zamenjajo za dušenje, čeprav je verjetnost zadušitve v resnici zelo majhna. Če ste v skrbeh, se posvetujte z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem, ki vam bo pojasnil, na katere znake morate biti pozorni in kdaj nuditi prvo pomoč.

V prvih nekaj tednih odstavljanja lahko pričakujete le to, da bo vaš dojenček s konice žličke zaužil majhno količino hrane. V tem obdobju gre bolj za to, da se otrok navadi na občutek hrane v ustih.

Ko otrok raste, se količina zaužite hrane povečuje, vendar ne pozabite, da je otroški želodček veliko manjši kot pri odraslem človeku. Pri treh mesecih je približno desetkrat manjši kot pri odraslem človeku, pri enem letu pa je manjši za približno štirikrat. Pri otrokovih obrokih je treba upoštevati to razliko.

Ne pozabite, da otrok večino hranilnih snovi še vedno prejema z materinim mlekom ali začetno mlečno formulo. Dokler se otrokova rast nadaljuje in otrok pridobiva težo, ni razloga za skrb.

Ponudite mu raznoliko hrano različnih okusov in tekstur ter ne pokažite razočaranja, če otrok hrano odklanja ali je zaužije le majhno količino. Sčasoma se bo količina zaužite hrane postopoma povečevala. Če ste v skrbeh, se pogovorite s patronažno sestro, ki vas bo pomirila in vam svetovala.

V starosti od 8 do 10 mesecev lahko otrok začne zavračati hranjenje z žlico. To je približno tista starost, ko se dojenčki začnejo zavedati samih sebe. To, da zavračajo žlico, je pravzaprav še en mejnik, saj s tem uveljavljajo svojo samostojnost.

Za večjo sproščenost pri obrokih poskusite otroku dati še eno žlico, da jo drži, medtem ko ga hranite. Lahko mu tudi poskusite naložiti hrano na žlico in ga spodbuditi, da se hrani sam. Če to ne uspe, poskusite otroku dati mehko prstno hrano, na primer na pari kuhano zelenjavo, kuhano meso ali sir.

Dojenčki včasih zavračajo hranjenje z žlico, če se slabo počutijo, če jim izraščajo zobje ali če so utrujeni. Če vas kaj skrbi, se posvetujte z zdravnikom ali patronažno sestro.