Hranilne snovi v nosečnosti za zdravo prihodnost

Preskrbljenost za vse življenje

Preberite, kako jesti za zagotovitev otrokove zdrave prihodnosti

V nosečnosti hrana, ki jo uživate, pomaga telesu zagotavljati hranila, da lahko vaš otrok normalno raste in se razvija. Nedavna odkritja pa kažejo, da hranila, ki jih otrok prejme, ko je v maternici, veliko bolj vplivajo na njegovo zdravje v prihodnosti, kot se je domnevalo doslej. Preberite o tem, kako ima prehrana v nosečnosti ključno vlogo za zdravje vašega otroka po rojstvu in kako kar najbolj povečati vnos hranilnih snovi iz hrane, ki jo uživate.

Hranila za prihodnost vašega otroka

Zdrava pamet nam pove, da je dobro prehranjevanje v nosečnosti koristno tako za mater kot za otroka. Toda šele pred kratkim so znanstvena dognanja razkrila, kako velik vpliv ima v resnici lahko vaša prehrana v nosečnosti.

Danes vemo, da hranilne snovi, ki jih dojenčki dobijo v nosečnosti, pomenijo več kot le podporo njihovi rasti in razvoju, ko so v maternici. Vplivajo tudi na njihovo zdravje v prvem letu življenja, v otroštvu in za vse življenje1.

To pomeni, da z izbiro zdrave in uravnotežene prehrane, bogate s hranilnimi snovmi, že zdaj skrbite za dobro počutje svojega otroka v prihodnjih desetletjih.

Ravnovesje hranil, ki ohranjajo življenje, v nosečnosti

V času nosečnosti vaš otrok zraste iz ene same celice v popolnoma oblikovanega, edinstvenega in čudovitega otroka. Nekatera hranila so za ta razvoj bistvenega pomena in njihova vključitev v nosečniško prehrano v priporočenih količinah vašemu otroku zagotovi najboljše izhodišče za zdravo prihodnost.

Poleg beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov (makrohranil, ki zagotavljajo večino energije za vašega otroka) so za normalno rast in razvoj nujna tudi številna mikrohranila2.

Uravnotežena prehrana v nosečnosti vključuje zdrav vnos makrohranil in mikrohranil.

Čeprav pri razvoju otroka sodeluje veliko hranilnih snovi, so v nadaljevanju opisani vitamini, minerali in maščobe, ki so v nosečnosti še posebej pomembni. Nekateri, kot so vitamini C, D, A, folati, tiamin in riboflavin, so tako zelo pomembni, da so priporočene vrednosti, ki jih potrebujete, višje od običajnih. Ker pa jih je veliko na voljo iz različnih vsakdanjih virov hrane, je dobro vedeti, da jih morda že zdaj dobite v količini, ki jo potrebujete1,2.

Več informacij o referenčnih vnosih nekaterih ključnih hranil (količina, ki naj bi zadostovala za zadovoljitev potreb večine ljudi) in o tem, kako jih pridobiti, najdete na straneh, posvečenih posameznim hranilom v nosečnosti.

Vitamin A

Vitamin A je ključno hranilo za normalen razvoj vida vašega otroka, podpira pa tudi njegov imunski sistem3. Varen vnos tega hranila v nosečnosti pomaga zagotoviti, da se vaš otrok rodi z zalogami, ki jih njegovo telo potrebuje za boj proti okužbam in ohranjanje zdravja4.

Vitamin C

Vitamin C je potreben za tvorbo kolagena, enega od gradnikov telesa vašega otroka. Poleg tega pomaga telesu absorbirati železo iz drugih živil, zlasti iz rastlinskih virov, kar je pomembno za otrokov kognitivni razvoj5.

Vitamin D

Vitamin D ima pomembno podporno vlogo pri oskrbi vašega otroka s kalcijem in fosfatom6. Ti hranili sta potrebni za izgradnjo otrokovih kosti v času nosečnosti, zdrava preskrba pa lahko pozitivno vpliva na njegov nadaljnji razvoj v otroštvu6. Ustrezna raven vitamina D je povezana tudi z manjšim tveganjem za različne bolezni, vključno z astmo in sladkorno boleznijo.

Najučinkovitejši vir vitamina D je izpostavljenost kože sončni svetlobi. Ker pa se moč žarkov UVB med letom spreminja, je to eno od dveh hranil, za kateri se priporoča dodatek v času nosečnosti in dojenja6.

Folat (folna kislina)

Folat sodeluje pri najzgodnejšem otrokovem razvoju – pri oblikovanju nevralne cevi, iz katere se kasneje razvijejo možgani, živci in hrbtenjača. Normalen razvoj v tem ključnem obdobju pomeni najboljše izhodišče za ves nadaljnji razvoj in je povezan z manjšim tveganjem za bolezni v poznejšem življenjskem obdobju7.

Zaradi tega, pa tudi zato, ker je priporočene količine težko zaužiti s hrano, se priporoča jemanje dodatkov že pred nosečnostjo in do 12. tedna nosečnosti.

article 11 pregnancy nutrients fibre Danes je znano, da hranilne snovi, ki jih otrok dobi v času nosečnosti, vplivajo na njegovo zdravje v prvem letu življenja, v otroštvu in za vse življenje.

Jod

Čeprav je jod potreben le v majhnih količinah, je nujen za proizvodnjo ščitničnih hormonov, ki sodelujejo pri razvoju otrokovih možganov8.

Ustrezen vnos tega elementa v sledovih podpira kognitivni razvoj, ki bo omogočil otroku razvoj govora, pomnjenja, reševanja težav, sprejemanja odločitev in številnih drugih spretnosti, ki jih potrebuje v življenju8.

Železo

V času nosečnosti se volumen krvi močno poveča. Ker je železo ključna sestavina krvi, je nujno potreben mineral, ki ga je treba vključiti v prehrano v nosečnosti9.

Zdrava preskrba z železom zmanjšuje verjetnost anemije zaradi pomanjkanja železa in podpira razvoj otrokovih možganov. Pomaga tudi pri ustvarjanju zalog železa pri otroku, ki jih bo potreboval v prvih mesecih življenja10.

Vitamin K

Vitamin K je v maščobi topen vitamin, ki pomaga pri normalnem strjevanju krvi. Zadostna preskrba z njim v času nosečnosti pripomore k ustvarjanju zalog pri otroku, s čimer se zmanjša tveganje za težave s strjevanjem krvi po rojstvu.

Omega 3

Omega 3 je posebej koristna vrsta maščobnih kislin, ki dokazano podpirajo kognitivni razvoj in zmanjšujejo tveganje za bolezni srca.

Dober vir omega 3 maščobnih kislin so mastne ribe, saj zagotavljajo predoblikovane dolgoverižne polinenasičene maščobne kisline DHA, ki jih naše telo potrebuje. Te maščobne kisline so ključna sestavina možganskega in očesnega tkiva11,5. Za normalno delovanje možganov, ki omogoča razmišljanje, učenje in razumevanje, je potrebna zadostna in ustrezno uravnotežena preskrba z omega 3 maščobnimi kislinami, tako v ključnih fazah otrokovega razvoja kot vse življenje.

NASLEDNJI KORAKI

Da bi kar najbolj povečali vnos hranilnih snovi s hrano, ki jo uživate, upoštevajte naslednje smernice:

  • Zelenjavo pripravljajte na pari ali na žaru, saj tako ohranite več vitamina C in folne kisline.
  • Hrano, bogato z vitaminom C, jejte skupaj z rastlinskimi viri železa (kot so listnata zelenjava in fižol), saj tako povečate absorpcijo železa.
  • Izogibajte se uživanju mlečnih živil ali pitju mleka ob obrokih – kalcij lahko zavira absorpcijo železa.
  • Vsebnost hranilnih snovi v sadju in zelenjavi se začne zmanjševati takoj po obiranju. Da jih kar najbolje izkoristite, kupujte lokalne pridelke, ki se niso prevažali dlje časa, in jih pojejte kmalu po nakupu.
  • Paradižnik skuhajte, saj bodo tako njegova hranila biološko učinkovitejša.

  1. British Nutrition Foundation. Nutrition and development, short and long-term consequences for health. London: Wiley Blackwell, 2013.
  2. Vanhees K et al. You are what you eat, and so are your children: the impact of micronutrients on the epigenetic programming of offspring. Cell Mol Life Sci 2014;71(2):271- 285.
  3. NHS UK. Vitamin A [Online]. 2012. Available at: www.nhs.uk/Conditions/vitamins-minerals/Pages/Vitamin-A.aspx[Accessed June 2014]
  4. Azaïs-Braesco V, Pascal G. Vitamin A in pregnancy: requirements and safety limits. Am J Clin Nutr 2000;71(Suppl 5):S1325-1333.
  5. British Nutrition Foundation. Nutrition and development, short and long-term consequences for health. London: Wiley Blackwell, 2013. (5a:155; 5b:157).
  6. NHS UK. Vitamins and nutrition in pregnancy [Online]. 2013. Available at: www.nhs.uk/conditions/pregnancy-and-baby/pages/vitamins-minerals-supplements-pregnant.aspx[Accessed June 2014]
  7. Van Uitert EM et al. Influence of maternal folate status on human fetal growth parameters. Mol Nutr Food Res 2013;57(4):582-595.
  8. Bath SC, Rayman MP. Is iodine deficiency during pregnancy a public health concern in the UK? Nutr Bulletin 2013;38(4):400-404.
  9. Morales E et al. Maternal vitamin D status in pregnancy and risk of lower respiratory tract infections, wheezing, and asthma in offspring. Epidemiol 2012;23(1):64-71.
  10. Scholl TO. Maternal iron status: relation to fetal growth, length of gestation, and iron endowment of the neonate. Nutrition Reviews 2011;69(Suppl):S23-S29.
  11. Richardson AJ. Long-Chain Polyunsaturated Fatty Acids in Childhood Developmental and Psychiatric Disorders. Lipids 2004;39:1215–1222.

Zadnji pregled: 18.08.2014

Sorodni članki

Imate vprašanja o hranjenju in prehrani?

Naše babice, nutricionisti in svetovalci za hranjenje so vedno na voljo, da se pogovorimo o hranjenju vašega dojenčka. Torej, če imate vprašanje, se obrnite.

x